Spodnji članek je bil objavljen v šolskem glasilu IZVIR, šolsko leto 2023-2024, na strani 17.
»Tvoje življenje je tvoje! Ni igračka nekoga drugega.
V življenju se lahko hecaš, vendar se ne hecaj z življenjem.
Življenje je sveto, in tvoje si zasluži, da skrbiš ZASE.«
(Bruno Šimleša)
Trenutno živimo v družbi, ki od nas pričakuje, skorajda zahteva, da smo ves čas aktivni v izpolnjevanju tisoč in ene obveznosti, da sledimo nenehnim različnim informacijam in posameznikom, ki nam »narekujejo«, kaj je za nas dobro, kako naj bi živeli, kaj vse nujno potrebujemo za srečno življenje, kako postati »popolna oseba«, »popoln starš«, »super učitelj«, »idealen otrok« … Tako smo velikokrat od jutra do večera vpeti v hitenje, ko neumorno poskušamo »obkljukati« vse na svojem »to-do« seznamu, da bi le dosegli postavljena merila »popolnosti« in si s tem vsaj za kratek čas »prislužili« težko pričakovani občutek zadovoljstva s samim seboj. Pa si ga res?
»Prosim te, poišči dovolj časa in prostora za resnično življenje.
Ne zasuj se z obveznostmi.
Skop je tisti dan, ki se vrti okoli tega, kar moraš postoriti.
Tak dan ti ne bo odkril svojega bogastva.
Tak dan ti ne bo odkril zaklada, ki je že v tebi. »
(Bruno Šimleša)
V zadnjem času vedno pogosteje beremo in poslušamo zgodbe različnih ljudi, ki so s svojim načinom dela in življenja sebe in svoje telo pripeljali do točke izgorelosti – ko je telo tako izčrpano od vsega, da takega ritma preprosto ne zmore več. Omenjene zgodbe naj nam služijo kot opozorilo, kam nas lahko vodi nenehna težnja po opraviti vse in še več, pri čemer lahko hitro pozabimo nase ter na svoje potrebe.
Ob vsem tem se nam najverjetneje porajajo številna vprašanja in dileme. Kaj je sedaj tisto, kar je pravilno, v redu? Postoriti vse in brezhibno ali si vzeti čas zase, za počitek? Kaj se od mene pričakuje? Kaj jaz želim in potrebujem? Kako naj poskrbim zase, da to ne postane še ena (ne)opravljena dejavnost,kimi bo ob koncu dneva namesto zadovoljstva vzbujala občutek krivde in slabe vesti? In nenazadnje, ali je znati (po)skrbeti zase sploh potrebno in pomembno? In če je pomembno, kako naj kar najbolje (po)skrbim zase?
Da si bomo lažje odgovorili na zastavljena vprašanja, si najprej poglejmo, kaj sploh predstavljata duševno zdravje in dobro počutje. Nacionalni inštitut za javno zdravjenavaja sledečo opredelitev: “Biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje. Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo vsaj še s tremi merili. Prvo opredeljuje človekovo notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim seboj, dobra podoba o sebi. Drugo merilo duševnega zdravja so človekovi odnosi z drugimi in njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Tretje merilo duševnega zdravja je sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.” (marec, 2024)
Na osnovi zgornje opredelitve lahko zelo hitro ugotovimo, da če želimo biti duševno zdravi, je skoraj nujno, da znamo (po)skrbeti zase in za svoje dobro počutje. To jepotreba in odgovornost vsakega izmed nas in vsekakor ni sebična želja, zaradi katere bi morali imeti občutek slabe vesti in krivde, čeprav se pogosto zgodi ravno to.
Spoznati in sprejeti moramo, da vzeti si tisto, kar v določenem trenutku potrebujemo zase, ni nikakršen zločin, vreden obsojanja in napadanja. Ravno nasprotno, če bomo poskrbeli zase, za svoje dobro počutje, za to, da si bomo dnevno »napolnili baterije«, bomo s tem kar največ naredili tudi za ljudi okrog nas. Dokler ne poskrbimo zase, namreč ne moremo skrbeti za druge, čeprav se velikokrat izčrpavamo prav na račun občutka, da moramo najprej poskrbeti za vse okrog nas, šele nato smo na vrsti mi. Ko uspemo to ozavestiti, takrat ugotovimo, da nam tak način delovanja prinaša več škode kot koristi.
Če vzamemo za primer otroka, ki je v stiski in stresu –kakšnega odraslega potrebuje ta otrok ob sebi? Potrebuje pomirjenega in stabilnega odraslega, ki mu bo nudil občutek varnosti, da se bo otrok lahko pomiril in soočil s svojo stisko. Tega pa mu utrujen in preveč izčrpan odrasli ne more dati. Torej, če želimo pomagati drugim in skrbeti za druge, je nujno, da najprej dobro poskrbimo zase in za svoje počutje.
In če sedaj pričakujete, da vam bom predala»recept«, kako poskrbeti zase, vas moram razočarati, saj tudi jaz nimam čarobne paličice, ki bi delovala povsod in za vse. Obstajajo najrazličnejše stvari, dejavnosti in načini, ki nam lahko pomagajo do boljšega počutja in kakovostnejšega življenja. Naloga vsakega izmed nas je, da iščemo in preizkušamo načine, ki pomagajo prav nam. Ne obstaja namreč »tisti pravi« način. Edini pravi je tisti, zaradi katerega se bomo mi počutili bolje – znotraj sebe. Skrb zase je nekaj, kar preprosto želimo storiti zase, in to vsak dan posebej. Zato vas povabim v raziskovanje SEBE, svojega notranjega sveta in iskanje načinov, kako lahko VIposkrbite ZASE.
Da poskrbimo zase, pa pogosto sploh ne potrebujemo veliko. Včasih je lahko dovolj, da v sebi prepoznamo, kako se počutimo, in se na podlagi tegaodločimo, kaj v tistem trenutku potrebujemo. Včasih je dovolj, da smo zavestno prisotni vsaj pri nekaterih dejavnostih, ki jih opravljamo čez dan. Kar pa še zdaleč ni preprosto, saj večji del dneva delujemo na »avtopilotu« in se moramo zavestne prisotnosti v trenutku šele učiti. Pri tem nam lahko pomagajo prakticiranje čuječnosti, joga, različne dihalne tehnike, meditacija in druge vaje osredotočanja, ki nam pomagajo, da svojo osredotočenost usmerjamo v trenutek tukaj in sedaj. Spet drugič nam pomaga, da se nadihamo svežega zraka, popijemo kozarec vode, telovadimo, gremo spat ali svoj čas namenimo tistemu, po čemer hrepeni naše srce, pa naj je to branje knjige, pisanje dnevnika, kvačkanje, petje, igra, ples, risanjeali zgolj ležanje na kavču s skodelico kakava v roki. Ni pomembno, kaj je to, pomembno je le, da imamo v dnevu tudi stvari, v katerih MI uživamo in ki NAM polnijo dušo in srce. Pomemben vidik dobrega počutja so tudi kakovostni medsebojni odnosi. Ljudje smo socialna bitja in druženje z ljudmi, ki so nam blizu, ki jih imamo radi, ob katerih se počutimo varno in sprejeto, nam prav tako predstavlja način energetskega polnjenja.
Dr. D. J. Siegel (Kos, K., 2023) je ideje, kako lahko poskrbimo zase, strnil v sedem področij, ki lepo povzamejo vse do sedaj zapisano. Pravi, da je pomembo, da imamo v dnevu čas, ko se skoncentriramo samo na eno stvar; čas, ko ne počnemo ničesar; čas za gibanje, za igro, zabavo, hobi…; čas za povezovanje in druženje; čas, ko se usmerimo vase, in čas za spanje.
In še bi lahko naštevali…, a to ni namen tega prispevka. Moja želja je bila, da se spomnimo in ozavestimo, kako izjemno pomembno je, da si vzamemo čas in (po)skrbimo zase. Da je to nekaj, kar nam pripada, kar je naša potreba in sočasno naša dolžnost. In če želimo, da se bodo naši otroci naučili (po)skrbeti zase, moramo to znati in prakticirati naprej mi, odrasli.
Ko poskrbimo za svoj notranji svet, ko smo energetsko polni in zadovoljni sami s seboj, takrat se lahkotneje in uspešneje soočamo z vsemi izzivi, ki nam jih prinaša življenje.
Skrb zase ni kočni cilj, h kateremu stremimo, ampak je vseživljenjski proces spoznavanja sebe in svojega delovanja. In kljub temu, da nas spodbuja k početju stvari, v katerih uživamo, še zdaleč ni preprosto.
A je vredno!
»Nikoli ne boš mogla ustreči vsem okoli sebe.
Milijarde ljudi so to poskušale, milijarde ljudi še bodo,
vendar ni uspelo še nikomur, zato je logično sklepati, da je nemogoče.
Nisi rojena, da bi ustregla drugim, temveč zato,
da odkriješ, kdo si, in potem živiš v skladu s tem!«
(Bruno Šimleša)
Maja Terbižan, univ. dipl. psih.
Viri:
Kos, K. (marec 2023). Predavanje v okviru seminarja: Razvoj samoregulacije. Medvode.
Lagoja, P. (marec 2024). Sebi in zase. [online] (Datum ogleda: 17. 3. 2024). Dostopno na: https://sebi-in-zase.si/zapisi/skrb-zase
NIJZ (marec 2024). Kaj je duševno zdravje?[online] (Datum ogleda: 29. 3. 2024). Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/dusevno-zdravje
Šimleša, B. (2017). Umetnost življenja: naučite se ljubiti – sebe in druge. Ljubljana: MK.
